|
Iz majhnega raste veliko
Tega pregovora se dobro zavedamo tudi v našem podjetju, zato smo našim najmlajšim z veseljem priskočili na pomoč.
Otroci iz Vrtca Zagorje, enote Ciciban v Kisovcu, so si v teh pomladnih dneh zaželeli igre na prostem, a v njihovih peskovnikih ni bilo več mivke za igro. Ker je to material, ki ga redno nabavljamo za naše proizvodne potrebe, smo ga del podarili tudi otrokom. Ti zdaj z njim še ne bodo gradili energijsko varčnih hiš, bodo pa zato ustvarjali svoje gradove in peščena mesta, kar je del vsakega otroštva. Morda pa kdo od njih, ko zraste, tudi poseže po pravem orodju in si zgradi čisto pravo hišico.
Dela na hiši Golobovih so v polnem teku
Preko zime so prizadevni gradbinci hišo postavili, pokrili in namestili stavbno pohištvo. Opravili so tudi osnovna notranja dela, kot so inštalacije , ometi in estrihi, pred kratkim pa so začeli z urejanjem okolice.
Veseli smo, da dela tečejo po načrtih, čeprav denarja počasi že zmanjkuje. Franc Golob upa, da bodo kljub temu uspeli urediti vsaj osnovne stvari, kot so keramika, talne obloge in podobno. Zaenkrat še vedno velja, da naj bi se selili zelo kmalu, morda še pred počitnicami.
Donacija Ytong hiše Golobovim iz Letuša
Gradnja je v polnem teku. Konec novembra je bilo gradbišče v Podgorju pri Letušu zelo živo. Pritličje hiše je bilo že zgrajeno in delavci so ravno pripravljali materiale za vlitje betonske plošče. Delovodja ocenjuje, da bo v primeru ugodnega vremena, hiša letos pokrita. Spomladi bodo nadaljevali z deli in jo po v celoti končali v maju 2008. Takrat se bosta zakonca Golob lahko preselila in končno bila zopet na svojem. S stanovanjem, ki jima ga je začasno priskrbela občina, sta zelo zadovoljna, toda čimprej bi bila rada zopet doma. Gospod Franc Golob vsak dan , pogosto tudi dvakrat dnevno, obišče gradbišče svoje nove hiše, kajti zanimajo ga prav vsi postopki gradnje. O nadaljevanju gradnje vas bomo še obveščali.
DONACIJA YTONG HIŠE GOLOBOVIM IZ LETUŠA
Pobuda za donacijo materiala za novo hišo družine Golob je prišla iz vrst zaposlenih v Xelli. Zaposleni v Xelli so se v korist donacije odpovedali novoletnim darilom zase in za poslovne partnerje in s tem pokazali izjemno humanitarnost in sočutje do prizadetih v tragediji.
Družina Franca Goloba namreč ni utrpela le materialne škode, pač pa jim je plaz odnesel tudi dve življenji- sina in njegovo dekle.
Hiša in gospodarsko poslopje sta sedaj, dober mesec dni po poplavah že odstranjena. Ostala je le ogromna blatna rana. Prihodnost Golobovih pa je, prav zaradi neizmernega sočutja in dobre volje soljudi, svetla. Gradbeni odbor za izgradnjo nadomestne stanovanjske hiše, pod vodstvom braslovškega župana Marka Balanta, je že krepko zagrizel v delo. Poskrbeli so za odstranitev ruševin, zbirajo sredstva in materiale, pripravljajo projektno dokumetacijo. Veseli smo, da so Golobovi in gradbeni odbor sprejeli našo ponudbo donacije v obliki gradbenega materiala Ytong za celo hišo. Gradnja se prične že sredi novembra, mi pa bomo spremljali izvedbo del tudi na naši spletni strani.
 |
 |
| Podgorje pri Letušu, 11.10.2007 |
|
Hiška tudi za družino Šoštarič iz Malečnika pri Mariboru
Na črni petek, trinajstega januarja letos, je v stari kmečki hiši v Malečniku pri Mariboru izbruhnil požar.
V hiši sta prebivali dve stanovalki- skoraj 87-letna Elizabeta Šoštarič in njena snaha, 62-letna Katarina Šoštarič. K sreči se je snaha iz požara rešila sama, babici pa je na pomoč priskočila vnukinja Marjetka Šoštarič-Paučnik. Življenja so bila rešena, od hiše pa je ostalo le pogorišče. Starejši ljudje so še posebej navezani na dom in predmete, ki so jih spremljali vse življenje, zato je bila bolečina ob nesreči še hujša.
Sosedje in krajani niso čakali križem rok, akcija pomoči nesrečnima ženskama je namreč takoj stekla. Ljudje so zbirali denar po okoliških krajih, javilo pa se je tudi veliko prostovoljcev, ki so prišli pomagat pospraviti pogorišče in kasneje graditi hišo. Vključila pa se je tudi Mestna občina Maribor. G. Boris Leskovar, zaposlen v Službi za zaščito in reševanje, je z vsem srcem prevzel projekt , zbral donatorje in poskrbel še za mnogo drugih malenkosti. S projektom je bil seznanjen tudi župan Maribora, g.Boris Sovič, ga v celoti podprl in pomagal svojim sodelavcem pri organizaciji in zbiranju pomoči.
Gospod Leskovar se je obrnil tudi na nas, obiskal nas je celo na dnevu odprtih vrat v Pesnici. Tudi nas je nesrečen dogodek zelo pretresel in najmanj kar smo lahko storili je bilo, da smo podarili Ytong za celo hiško. Pogovarjati smo se začeli konec maja, 18.7.2006 pa je bila hiška že simbolično predana družini. Hiša seveda še ni gotova , z deli bodo nadaljevali, da se bosta Šoštaričevi še letos lahko preselili v novi dom. Slovesnosti se je udeležil tudi g.Sovič in pohvalil sožitje ter predvsem iskreno pomoč sokrajanov . Prišli so krajani, predstavniki RK in donatorji, dogodek pa se je zaključil s pravo štajersko pojedino!
Pri Najgerjevih se marsikaj dogaja
Izpolnili smo obljubo in Najgerjevim dostavili Ytong za celo hišo. Zidarstvo Tomše je hišo v izjemno kratkem času spravilo po streho in konec novebra že zaključilo z notranjimi ometi.
Gradnja z zimo ni zastala in se pospešeno odvija naprej. Manjkajo še estrihi , zato se bo družina lahko preselila v marcu. Žal bodo še eno zimo preživeli na surovih tleh njihove stare koče, verjamo pa, da jim bo vsaj v srcih toplo, ko bodo opazovali, kako hitro raste njihova nova , trdna in suha hiška.
Donacija družini NAJGER z Bizeljskega
Osmega marca letos smo si lahko v oddaji Preverjeno na POP TV ogledali prispevek o družini Najger, ki živi ali bolje povedano životari v baraki , ki jo komaj najdemo med čudovitimi bizeljskimi griči.
Najgerjevi , mama Irena, oče Ivan in drugošolec , osemletni Nejc živijo od socialne pomoči in dobrote sosedov. Žal je v njihovo življenje krepko posegla usoda in jih zaznamovala z boleznijo, zaradi katere so se znašli v težkih bivalnih in socialnih razmerah. Irena in Ivan sta oba srčna bolnika, brez zaposlitve in , ker se ne znajdeta najbolje v življenju, si nista zagotovila niti osnovnih nadomestil, ki jima glede na delovno dobo in invalidnost pripadajo. Najgerjevi ne prosijo radi, držijo se bolj zase in zato za pomanjkanje v katerem živijo, ni vedelo prav veliko ljudi.
Kaj bi se dogajalo z njimi in kako bi odraščal mali Nejc, če jih nekega dne ne bi odkrila dobrotnica , gospa Anka Oblak, na srečo nikoli ne bomo izvedeli!
Gospe Oblak, ki prav tako živi na Bizeljskem, le lučaj od Najgerjeve podrtije, se je strlo srce, ko je spoznala njihove življenjske razmere. Z vso dušo se je spustila v akcijo zbiranja pomoči in si zastavila izjemen cilj- s pomočjo dobrotnikov zgraditi malemu Nejcu nov, spodoben dom. Akcija je v polnem teku, materialna pomoč prihaja z vseh vetrov, le denarja je bolj malo. Toda ženska se ne preda in pravi, da bodo zmogli.Polna je idej in ni ji težko nagovarjati podjetja, naj vendar pomagajo po svojih močeh.
Tudi mi smo si ogledali staro, strohnelo barako in odločitev sploh ni bila težka. Podarili jim bomo gradbene elemente Ytong za gradnjo cele hiše v izmeri 8*6 m s pritličjem in mansardo.
Dodali bomo tudi lepilno malto Ytong za celo hišo in ves material bomo brezplačno dostavili na gradbišče.
Naši strokovnjaki bodo na razpolago za pomoč, na gradbišču pa bo zidarjem z nasveti pomagal naš Silvo, inštruktor zidanja.
 |
 |
| Najgerjeva baraka v Kozjanskem parku |
Kuhinja z elementi starinske vrednosti z vseh vetrov |
 |
 |
| Najgerjeva Irena ( levo) z dobrotnico in Nejčevo botro Anko |
Gospa Anka je priskrbela posteljnino, mizo ter stole in s starim toplim podom pokrila gola tla-zemljo. Ostalo pohištvo so odstopili dobri sosedje-vikendaši. |
|
| Osemletni Nejc je kljub hudemu pomanjkanju prijazen in vesel otrok. |
Najgerjevi so se že preselili
Čeprav hiša še ni v celoti gotova, manjkajo namreč še talne obloge, pa kuhinja še ni postavljena, stopniščna ograja še čaka mojstra in fasade še ni , so se Najgerjevi kar preselili. Komaj so dočakali, da ne bo več potrebno živeti v majavi baraki brez kopalnice, na golih tleh. Hiša , čeprav še surova, jim predstavlja nepojmljivo bogastvo, nikoli doživeto udobje in predvsem zagotovilo za prihodnost. Da jim nikdar več ne bo treba trepetati pred nalivi in razmišljati kam bodo šli, če se jim stara kočura poruši.
Anka Oblak, župnikova gospodinja in predvsem dobrotnica, organizatorka, prosilka pomoči, svetovalka, preprosto srčna ženska je bila njihov angel varuh. Brez njene pomoči hiše ne bi bilo, Najgerjevi bi životarili v obupnih zdravstvenih in socialnih razmerah.
Temu ne bo več tako. Hiša je samo njihova, v njej bo imel svojo prihodnost mali Nejc in nikdar več ne bodo sami.
Veseli in ponosni smo, da smo jih spoznali in jim pomagali.
DONACIJA DRUŽINI HORVAT IZ LJUTOMERA
Na pobudo koordinacijskega odbora za pomoč družini Horvat in Iskrice Nedeljskega, smo se v podjetju ponovno odločili, da pomagamo .
Tokrat smo gradbene elemente iz porobetona za gradnjo celotne hiše namenili družini Horvat, ki je lani ostala brez očeta, ki je življenje izgubil v prometni nesreči.
Mamica in 7-mladoletnih otrok živi v nemogočih razmerah , v stari bajti na obrobju Ljutomera. Hišo so sicer od lanske nesreče dobri ljudje kar precej obnovili - zamenjali so tla, peč, okna, uredili zasilno stranišče in toplo vodo . Vsemu trudu navkljub, pa bajta še vedno ni primerno bivališče za šopek otročičev. In nikdar ne bo.
Novogradnja na domačem zemljišču je bila zato edina možna odločitev koordinacijskega odbora. Le zaradi dobre volje in aktivnost vseh sodelujočih- od predsednika gospoda Borisa Lebarja, prek OZ Ljutomer in vseh dobrih ljudi, ki so darovali denar - se je hiša pričela graditi.
Stiska družine nas je presunila, zato smo se odločili, da prispevamo material. Pobrskali smo po finančnih rezervah in že 19.10.2004 je šla prva pošiljka materiala na gradbišče.
Vsega gradbenega materiala, to so zidni bloki, protipotresni zidni bloki in preklade, je za približno 65 m3, povrh vsega pa smo dodali še lepilno malto Ytong za celoten objekt.
Hiša naj bi bila pod streho do konca novembra, družina pa se bo preselila že junija prihodnje leto.
>Mnogo dobrih in prijaznih ljudi je odprlo dlani in srce za naš novi dom. Med njimi ste tudi vi. Srečni in neizmerno veseli smo novih in svetlih prostorov. Vsem dobrotnikom se iskreno zahvaljujemo in prav vsem bi radi osebno stisnili roko v znak zahvale. Ostali boste v naših spominih in veseli bomo , če nas boste še kdaj obiskali. Iskrena hvala in topel pozdrav.<
Tako so se vsem dobrotnikom, donatorjem, lokalni skupnosti in sokrajanom zahvalili Horvatovi- mama Dragica in sedem otrok - 14 letni Marko, 13 letni Primož, 8 -letna Polonca, 7-letna Martina, 6-letna Veronika, 3-letna Ana in 19 mesečni Uroš.
V torek, 12. julija, so namreč uradno prejeli ključ nove hiše, ki je bila zgrajena in opremljena v celoti s pomočjo donatorskih sredstev v obliki finančne in materialne pomoči , pod okriljem in skrbnim nadzorom Koordinacijskega odbora zgradili . Vrednost cele hiše z okolico in notranjo opremo je ocenjena na 30 milijonov tolarjev. Ta sredstva je koordinacijski odbor s predsednikom gospodom Borisem Lebarjem uspel zagotoviti v letu in pol, kolikor je minilo od smrtne nesreče očeta in moža, ki je bil edini hranitelj številčne družine. Ta se je po njegovi smrti znašla v izjemni življenjski stiski, zato so se krajani povezali in jim na ta način pomagali.
|
